Pričevanja

Znanje bolnika je pomembnejše od znanja zdravnika.
Uspešen zdravnik ni tisti, ki ozdravi večino obolelih,
pač pa zdravnik, ki bolnike uči, da se ozdravijo sami.


Charaka, ajurvedski modrec in zdravnik

Špela Predan Hardy, 50

Leta 2018 so mi po številnih preiskavah diagnosticirali raka. Nujna operacija, ki ji je samo 10 dni po odpustu iz bolnišnice sledila še ena. Ko so mi odstranili zadnje šive, so me poslali na terapije, med katerimi sem najslabše prenašala radioterapijo. Trpela sem zaradiizjemno hudih stranskih učinkov – tako hudih, da mi je onkologinja zaupala, da v vseh letih še ni videla take reakcije. Kljub opeklinam so se zdravniki odločili, da ne smemo prekiniti in da moram opraviti ševse preostale terapije (skupaj 48). Vsak dan, z izjemo vikendov. Zaradi bolečin so mi predpisali številna močna zdravila, ki so imela seveda svoje stranske učinke. Bolečin niso omilila.

Zdravila so – poleg drugega – povzročila zaostajanje vode v telesu, kar je povzročilo napihnjenost, poleg tega pa sem se v devetih tednih zredila za devet kilogramov. Z možem že nekaj let jeva samo zdravo in organsko hrano, ne jeva sladkarij in zelo malo kruha. Vendar je moje telo vajeno gibanja. Zaradi bolečin po operaciji in bolečin, ki jih je povzročala  radioterapija, pa sem bila skoraj ves čas bolj ali manj priklenjena na posteljo. Vsak premik je bil neznansko trpljenje.

Ko sem tik pred božičem zaključila s terapijami in so se rane počasi začele celiti, sva se z možem odločila oditi na nekajdnevni izlet, da se s sprehodi počasi vnovič začnem gibati. Ker sem želela preveč, noge pa niso zmogle, sem omahnila po skalah in se polomila. Gibanje je bilo za osem tednov ponovno odpisano.

V času zdravljenja zloma sem kljub temu, da sem pazila, kaj jem, pridobila še dodatne štiri kilograme. Bila sem obupana. Napihnjenosti se nisem mogla znebiti in začela sem se zapirati v hišo. Ko sem obupana obiskala osebno zdravnico, mi je predlagala post.

Tako sem našla Bilko. Prosila sem jo za pomoč in takoj je bila pripravljena. Po dolgem uvodnem intervjuju sva se odločili, da začneva kar se da hitro. Seznanila me je s postopkom in mi podrobno razložila, kako post vpliva na telo ter kaj se utegne zgoditi – glede na to, da se je moralo moje telo očistiti strupov, prejetih s tabletami, ki sem jih uživala med radioterapijo. Kupila sem čaje, sokove, sestavine za juho in vse ostalo, kar je potrebno za post. In sva začeli.

Prvadva dneva staminila brez posebnosti. Lakote, razen prvi dan, sploh nisem čutila. Tretji dan me je začela boleti glava. Bolečina je bila vedno hujša, a ker mi je Bilka morebitni glavobolnapovedala pred začetkom, sem vedela, da je to povsem običajno. Po štirih dneh so se pojavile bolečine v velikih mišicah (v hrbtu in stegnih). Bolečine se niso pomirile šest dni. In bile so res hude.Tako hude, da nisem mogla ne sedeti ne ležati. Bolečine so bile znosne edino, če sem hodila. In sem hodila cele noči. Po spalnici, po stopnicah, krožila po dnevni sobi … Bila sem izčrpana in brez energije. Bilka, ki me je sicer klicala sleherni dan, me je v teh dnevih klicala dvakrat dnevno in me spodbujala, mi pojasnjevala, da  telo strupe izloča preko mišic, ko se čisti. Večja kot je mišica, več strupov se izloča preko nje in odtod bolečine.

Kljub temu, da je bilo hudo, nisem niti pomislila, da bi prenehala (ali vzela protibolečinsko tableto). Vedela sem, da se moratelo očistiti. In da mu moram dati priložnost, da proces zaključi.

Bolečine so po šestih dneh pošle in odtlej je bilo enostavno. Vsak dan sprehodi, čaji, juhe, sokovi in seveda klistir.

Na postu sem ostala 16 dni. V tem času sem se prenovila. Nič več nisem čutila slabosti, vrnila se je energija in izgubila sem osem kilogramov. Počutila sem se prerojeno.

Seveda pa po končanem delu posta, ko ne uživamo hrane, post še ni končan. Drugi del, ko spet uvajamo hrano, je enako pomemben, saj prav z lahkoto zapravimo ves kredit, ki smo ga pridobili v prvem delu.

Od mojega prvega posta je minilo nekaj mesecev, izgubila sem še nekaj kilogramov in počutim se odlično. Vrnila se mi je pozitivna energija in s tem volja. Vsem, ki se odločate za post, vam ga zelo priporočam. Svetujem pa vam tudi, da se– vsaj prvič – ne postite sami. Imeti nekoga, ki skrbi za vas, vam odgovarja na vprašanja, vas spodbuja, usmerja in s svojim vedenjem zagotavlja, da delate pravilno, je neprecenljivo.

Hvala, Bilči!

Rheinfelden, 26.8.2019

Andro Fini Skaleras, 62

Sem upokojenec, v letih, ko mnogi moji vrstniki vse bolj pogosto razmišljajo o sodnikovi piščalki, ki bo v zadnji, recimo četrtini življenja, določila konec tekme. In to, kar živimo, je nenazadnje res nora dirka, v kateri nihče ne zmaga.

Postenje je eden od načinov, ki človeku pomaga ne samo preslišati piščalko, temveč sodnika še pred koncem tekme poslati domov.Post kot telesno čiščenje hkrati pomeni tudi močno duhovno čiščo. Hrana je namreč najbolj grob reprezentant materialnega sveta, ki človeku vsakokrat preprečuje stike z višjimi svetovi, torej z njegovo metafiziko, o kateri danes verjetno nihče več ne dvomi.

Zato se zanj ne odločamo kot za shujševalno dieto, ker to preprosto ni. Resna priprava zahteva nekakšen mentalni ‘reset,’ duhovno naravnavo, ki begajočemuumu onemogoča živeti skozi slepila čutil.

Zanimivo je, da je v dnevnem ritmu noč, spanje nekakšen približek duhovni pripravi na postenje, zato ne preseneča, da je pravi pomen angleške besede za zajtrk breakfast, – break / fast, prekinitev posta.

Pred mnogimi leti sem opravil kar nekaj postov, od tedenskega do mesečnega, samo ob vodi. Tega seveda danes nebi ponavljal, sem si pa mnogokrat prizadeval postenje ponoviti, pa mi nikakor ni uspelo. Imel sem vsa potrebna znanja, o postu sem pisal, kot publicist in režiser za A kanal posnel celo dokumentarni film, a ponovnega koraka nisem in nisem zmogel.

Do srečanja z Bilko Baloh, odlično prehransko strokovnjakinjo in hkrati strokovnjakinjo za tovrstno “neprehranjevanje.” Z izvirnim pristopom do zdravega in terapevtskega posta, nepopustljiva, odločna v stiku z mojo omahljivostjo, me je zapeljala, pospremila s takšno lahkotnostjo, da sedemnajst dni nisem občutil  niti najmanjše krize, celo v prvih treh dneh ne, ki so praviloma najtežavnejši.

Hvaležen sem ji.

Ljubljana,23. 3. 2016

Staša Elina Verbič, 48

Z Bilko se poznava že dolgo, najine vezi pa so se še poglobile, ko me je davnega leta 2000 navdušila za post in tako postala moja doživljenjska “postna mentorica.”

Njeno znanje o postenju je neizmerno! Od prvega trenutka dalje sem se pod njenim okriljem počutila popolnoma varno. Na vsako moje vprašanje in dvom je imela odgovor. Spremljala je prav vse moje korake, od tega, da sva šli na trg kupiti čaje, v trgovino pripomočke za klistir, hodili na sprehode, v savno, do najinih dolgih pogovorov. Z lahkoto me je vodila skozi moje prvo 10-dnevno postenje in tudi mojo edino krizo, ki sem jo imela tretji dan. Po tem je šlo vse samo navzgor in bila sem polna energije in dobrega počutja. Ter hvaležna za fenomenalno izkušnjo.

Rezultati postenja so me tako navdušili, da sem začela vsako leto prakticirati nekajdnevni post. In Bilka mi je prav vsakič stala ob strani! Vedno me je učila, da moram poslušati in čutiti svoje telo. Neko leto sem tako post po dveh dneh prekinila, saj se nisem počutila dobro. Nekaj ni bilo prav. Nisem pa vedela, zakaj mi tokrat postenje ne prija. Bilka je rekla, naj ga prekinem. Če čutim, da telo zdaj tega ne želi, bo že tako prav in moram to spoštovati. Čez nekaj dni sem izvedela za pravi razlog – bila sem noseča! 🙂

Vse, ki so se zanimali za postenje, sem napotilak njej, saj sama ne poznam osebe, ki bi imela več znanja in izkušenj o postenju kot ona. 

Toplo priporočam!

Ljubljana, 12. 5. 2018

Katja Jakopič, 36

V nekem momentu mojega življenja so vsi okrog mene razpravljali o razstrupljanju. To me je napeljalo na misel, da bi rada razstrupila svoje telo tudi sama. Se pravilno postila s pomočjo mentorja. Poklicala sem prijateljico, ki se je že večkrat postila, in predstavila mi je Bilko. Hitro sva se ujeli in po pogovoru sem ugotovila, da je prava oseba za moje mentorstvo, saj veliko ve o prehrani, predvsem pa o postenju, ki ga izvaja že leta. Začutila sem, da ji lahko zaupam in pričeli sva že naslednji dan. Zakaj bi čakala …

In bilo je super!

Zame je bil najtežji prvi dan, čeprav sem se tega dneva zelo veselila. Imela sem glavobol in neznansko sem bila lačna. Zdelo se mi je čudno, saj pravzaprav sploh še nisem začela. Vsi naslednji dnevi so bili precej znosni. Bilka me je pripravila na vse, me poučila o pomembnih zadevah in odgovorila na vsa moja vprašanja. Bila je podpora, ki sem jo potrebovala, saj o postu nisem vedela nič. Z Bilko poleg mene je šlo vse zelo tekoče. Bila sem zelo zaposlena, saj sem imela veliko dela s pripravo zelenjavnih sokov, čajev in juhe, ki sem jo uživala, pa tudi vonjave obrokov, ki sem jih pripravljala za otroke, mi niso povzročale nobenih težav. 

Pet dni brez hrane sem imela popolno podporo. Bilko sem lahko poklicala kadarkoli, ponoči ali podnevi, vedno mi je razložila proces, v katerem sem se znašla, in me pomirila. Najbolj neprijetni so bili jutranji počasni začetki, vendar je kmalu prešlo tudi to. Po petih dnevih sem se počutila čudovito in si rekla, da je bilo pravzaprav zelo enostavno.

Bilka mi je prehrano (po ajurvedi) pripravila tudi za dneve po postu, preden sem spet prišla na “običajno” hrano, s predlogi, kaj moje telo potrebuje in katera hrana se ne obnese dobro glede na mojo konstitucijo.

Moja prva izkušnja s postom je bila popolna in vesela sem, da sem šla skozi to zgodbo z Bilko. Hvaležna …

Ljubljana,  1.8. 2018

%d bloggers like this:
search previous next tag category expand menu location phone mail time cart zoom edit close